30-letna mongolska avanturista se naporov ne boji/Foto FB
Popotništvo je mrtvo, jamram najraje od vsega na svetu. Ampak vsaj v enem smislu je dobro, da je mrtvo: kot ekskluzivni privilegij razvajene mularije z razvitega belskega Zahoda. To dokazuje Baigalmaa Norjmaa, 30-letna Mongolka, ki se je iz Ulan Batorja odpravila v London. S kamelami.
»Velikokrat sem slišala, da to ni mogoče,« je pred kratkem povedala za BBC.
Nomadstvo v krvi
S kamelami je mogoče narediti le 30 kilometrov na dan. Zato bo za 12 tisoč kilometrov dolgo pot bo predvidoma potrebovala tri leta. Pot je dolga in zahtevna, toda to je ne skrbi. »Sem Mongolka, na to sem navajena.« Čeprav je mongolska svetovna popotnica tako kot velika večina njenih sonarodnjakov opustila nomadski način življenja, ima vendarle nomadstvo v krvi. Njeni starši so nomadski pastirji, kar pomeni, da so se v njeni mladosti s svojimi čredami jakov, kamel in krav neprestano selili za pašo. Baikal, kot jo kličejo prijatelji, je pri 16 letih odšla študirat, kasneje pa se je zaposlila kot turistična vodička. Usodno je bilo srečanje z avstralskim avanturistom Timom Copeom, ki je pot od Mongolije do Madžarske opravil na konju.
»Bila sem ljubosumna. Če to lahko uspe tujcu, zakaj ne bi Mongolcu?« In zakaj ne na kameli, tako kot v starih časih? K uresničitvi njenega epskega potovanja ji je pomagal britanski avanturist Karl Bushby, ki si že 20 let prizadeva postati prvi človek, ki bo obkrožil svet peš. Pomagal ji je najti sponzorja, zbrati sopotnike in pripeljati deset dvogrbih kamel iz puščave Gobi.
Na pot so šli novembra 2017, toda vse ni šlo po načrtu. Nekateri člani ekspedicije so kmalu omagali – zaradi bolezni in prehudih potovalnih pogojev. »Ko je zmanjkalo ustekleničene vode, smo morali tajati sneg ali pa piti iz reke. To zame ni bil problem, za druge pa je,« je povedala. Nekatere (zahodne) člane njene ekipe pa so k prekinitvi poti enostavno prisilili potekli vizumi.
Baikal s svojim potovanjem promovira nomadski način življenja./Foto FB
Minus petdeset v Gobiju
Pot, ki ko je imenovala Steppes to the West (Stepe do Zahoda), jo vodi po nekdanji svilni cesti, iz Mongolije na Kitajsko, nato v Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan, Iran, Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo, Švico, Francijo do Velike Britanije. Do zdaj je uspešno prečkala Mongolijo, Kitajsko in Kazahstan.
Težave? V puščavi Gobi je bilo minus petdeset stopinj, v kitajski provinci Xingjian pa ji je sledila policija in ji pobrala ves fotografski material.
In zakaj je šla na tako pot? Svetu bi rada predstavila mongolsko nomadsko kulturo. In seveda “dala zgled mladih dekletom, da je vse mogoče, če se hoče,” je povedala mongolska avanturistka.
Spremljate jo lahko na spletni strani Steppes to the West
na Instagramu.
