V trenutku, ko so zaradi virusa korona potovanja spet postala nedosegljivo razkošje in smo se preventivno zaprli med štiri stene, nam ostanejo samo še potovanja v domišljiji. Kar sploh ni slabo! Kaj je lepšega kot z dobro knjigo se ugnezditi v udobnemu naslonjaču. Če pobrskamo po knjižni polici, mogoče naletimo na kakšno takšno, za katero sploh nismo vedeli, da jo imamo – in jo seveda sploh še nismo prebrali.
Po knjigo na Biblos!
Kaj pa če ste doma brez dobrega branja? Knjigarne in knjižnice pa so zaprte! To ni noben problem. Elektronsko knjigo si lahko kupite ali izposodite na Biblosu. Zdaj je ravno pravi čas, da se naučite, kako.
Takole:
- Na računalniku poiščite spletno stran www.biblos.si ali pa si na mobilnik naložite aplikacijo Biblos.
- Ustvarite si račun. Uporabniško ime si ustvarite tako, da vpišete začetnice knjižnice, v kateri ste včlanjeni (npr. MKL za Mestno knjižnico Ljubljana) in dodate številko svoje članske izkaznice. Nato ustvarite poljubno geslo.
- Na spletni strani/aplikaciji v meniju izberete bodisi možnost Biblos, kjer lahko kupite trenutno 3859 knjižnih naslovoc, ali knjižnice, kjer je na voljo za izposojo 2582 knjižnih naslovov.
- V meniju lahko zožite izbor tako, da izberete določen žanr (denimo turistika in potopisi).
- Knjigo si s pritiskom na gumb izposodiš in čez čas je naloži med tvoje knjige.
- Knjigo si lahko izposodiš za 14 dni. Naenkrat si lahko izposodiš največ štiri knjige.
- Če imaš začetniške težave, najdeš rešitve TU.
Na polici Turistika in potopisi je trenutno 43 naslovov.
Mojih 5 najljubših
Tiziano Terziani: Vedeževalec mi je rekel
Znamenitemu italijanskemu novinarju in humanistu je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja vedeževalec napovedal, da bo, če bo leta 1993 letel z letalom, prišel v smrtno nevarnost. Ko je usodno leto končno prišlo, ga je stisnilo pri srcu in odločil se je, da to leto res ne bo letel, temveč bo po Aziji potoval kot v starih časih, torej po kopnem in po morju, potem pa o tem spisal nepozabno poročilo poznavalca Azije o njenem stanju in spreminjanju ter hkrati ljubezensko pismo azijski preteklosti, ki jo je nezadržno zamenjala globalizirana prihodnost.
Ivan Šprajc, Izgubljena mesta
Druga izdaja knjige arheologa dr. Ivana Šprajca je prvoosebna pripoved o raziskovanju na območju Majev v jugovzhodni Mehiki do leta 2014. Za skoraj tretjino razširjena knjiga uglednega strokovnjaka, ki je leta 2009 prvič izšla v slovenščini in bila kasneje prevedena v nemščino, v tisku pa je tudi angleška izdaja, je pustolovska pripoved, v kateri se vrstijo berljive dogodivščine, težave, nevarnosti in zmagoslavja, kot jih doživlja arheolog v tropskem gozdu. V zaokroženih epizodah, ki kronološko sledijo Šprajčevim odpravam, je nanizana tudi vrsta zanimivih podatkov o življenju nekdanjih Majev – o naseljih, gospodarstvu, družbeni ureditvi in verskem življenju, o politiki in dinastični zgodovini, o nastanku, razvoju in propadu. Kot tudi o tehnološkem napredku arheologije, življenju sedanjih prebivalcev teh območij in skrbi Mehike za kulturno dediščino
Andrej Detela: Sanje v vzhodni sobi
Slovenci zadnje čase navdušeno odkrivamo Japonsko, saj nam je postala cenovno in jezikovno dostopna. Detela pa jo je odkrival dosti pred nami. Kot so zapisali v recenciji v Bukli, nas uveljavljeni fizik, strokovnjak za elektromotorje v “občuteno napisanih dnevniških potopisih pelje skozi četrtstoletno pot desetih potovanj v tri dežele (Japonsko, Indijo in Avstralijo). Če v deželi vzhajajočega sonca skozi napol poslovne dnevnike bistro osvetli japonsko delovno etiko in svojevrstno togost njihove kulture in je Indija zanj prostor duhovne osvoboditve ter napolnitve, je Avstralija nekakšen tretji pol njegovega doživljanja sveta, bolj uživaška in sproščena.”
Dragan Potočnik: Zgodbe z afriških in azijskih dvorišč
Dr. Dragan Potočnik je plodovit pisec, med drugim tudi avtor predlani nagrajenega potopisa Pesem za Sini džan. “Zgodbe” so starejšega letnika (pa še vedno aktualne) in primerne za vse nas, ki smo ljubitelji popotnih zgodb, impresij s poti in intimnega doživljanja potovanj.
Cheryl Strayed: Divja
Če ste že prebrali Apalaško pot Jakoba Kende (lahko jo kupite/si sposodite na Biblosu), se seznanite še s Pacifiško potjo.
Mlada Američanka se je po razpadlem zakonu, smrti matere in vsesplošni neperspektivnosti svojega življenja, v katero se je ujela, kot nešportnica in neplaninka odločila za svojevrstno preizkušnjo: prehoditi kar se da velik del večtisočkilometrske Pacifiške gorske pešpoti, ki se vije po ZDA od meje z Mehiko do Kanade, potem pa o tem spisala prepričljivo knjigo o pripetljajih na poti, o moških pohodnikih, ki jih je srečala na tem potovanju, in o odrešitvi, ki jo prinaša taka pustolovščina.
