Amsterdam, Mallorca, Boracay, Ankor Vat in Galapagoški otoki, to je nekaj imen na seznamu ogroženih svetovnih turističnih znamenitosti. O njih smo že pisali. Tokrat še o petih »obleganih zgodovinskih mestih.
1. Machu Picchu
Rast števila obiskovalcev je v tem dragulju inkovske dediščine je alarmantna: od manj kot 400 tisoč do 1,4 milijona letno v zgolj 20 letih. Nekoč so obiskovalci smeli vsak po svoje plezati po inkovskih ruševinah, temu primerne so bile posledice: poškodbe dragocene svetovne dediščine, erozija in nenadzorovano širjenje pešpoti ter splošno onesnaženje okolice.
Kako ukrepajo oblasti?
Sredi leta 2017 je bilo neomejenega naskakovanja ruševin konec. Načrt zaščite je perujska vlada sicer sprejela že leta 2015, ko je Unesco zagrozil z uvrstitvijo Machu Picchuja na seznam ogroženih spomenikov svetovne dediščine, prve omejitve pa je uvedla 1. julija 2017. Od takrat dalje si obiskovalci – njihovo številko je omejila na 5000 dnevno – smejo ogledati Machu Picchu samo z uradnim vodičem in to samo po uradno določenih in označenih poteh. Kot smo že poročali, so z letošnjim letom omejitve še strožje: vsak obiskovalec mora na uradnem spletnem mestu vnaprej rezervirati ne le dan, ampak tudi uro obiska med šesto zjutraj in drugo uro popoldne. Po vstopu sme na Machu Picchuju ostati največ štiri ure. In ne le to: rezervacija velja eno uro, kar pomeni, da mora tisti, ki si je rezerviral termin ob deseti uri, vstopiti najpozneje ob 11. uri, drugače mu vstopnica propade. Po novem sme vsako uro vstopiti šeststo obiskovalcev, hkrati pa na ruševinah ne bi smelo biti hkrati več kot 2400 ljudi.
Poleg tega je omejeno tudi število obiskovalcev ne Macchu Picchu Trailu, tri do štiridnevni pohodniški poti; vendar so številne turistične agencije že razvile alternativne poti.
K temu je treba pripomniti, da je število dnevnih vstopnic, torej pet tisoč, še vedno še enkrat večje od Unescovega priporočila.
Machu Picchu/Foto Wikipedia
Naš nasvet
Ni druge, kot da se držite postavljenih pravil, v resnici so zelo koristna. Pravočasno si na spletu izberite datum obiska in kupite vstopnica. Na dan obiska pa si vnaprej napravite natančen načrt obiska, pri čemer upoštevajte, da se jutranja gneča zelo razredči, ko velike turistične skupine zaključijo z vodenimi ogledi. Enako je pozno popolne.
Tudi v času neugodnih vremenskih razmer, zlasti januarja in februarja, ni nobene gneče, žal pa najverjetneje tudi lepega razgleda ne.
Manj gneče je tudi na alternativnih inkovskih ruševinah Choquequirao in Chachapoyan. Toda do prvih ruševin je iz Cuzca štiri dni hoda v eno smer, druga alternativa na severu Peruja pa postaja tako priljubljena, da utegne kmalu tudi ta postati preobljudena.
2. Islandija
Ikonična podoba Islandije, ki jo je vse teže najti./Foto Pixabay
Po bančnem zlomu leta 2008 je nenadoma bilo mogoče do takrat neznosno drago Islandijo obiskati za “normalno” ceno in otok s toliko prebivalci, kot jih ima Ljubljana (okoli 360 000) je v rekordnem času zašel v nemogočo situacijo, da na vsakega otočana pride kar sedem turistov (po podatkih iz leta 2017). V glavni turistični sezoni najbolj znane naravne znamenitosti, kot sta slap Gullfoss in narodni park Thingvellir, obišče toliko ljudi, da je povsem zbledel temeljni čar obiska: občudovanje težko dostopne, neobljudene pokrajine.
Kako ukrepajo oblasti?
Islandska turistična organizacija in center za turistične raziskave sta se problema lotila sistematično. Za vsako znamenitost nameravata določiti, koliko obiskovalcev še prenese, ne da bi bila ogrožena turistova izkušnja, v skladu s tem izdelati turistično strategijo in obiskovalce preusmeriti na manj znane turistične točke.
Poleg tega je vlada določila nova pravila za oddajanje po Airbnb. Domačini lahko na ta način dajejo v najem sobe oziroma hiše le do 90 dni letno, za kaj več pa morajo pridobiti hotelirsko licenco, s tem pa smejo zaslužiti največ milijon islandskih kron letno (okoli 7300 evrov).
Naš nasvet
Osredotočite se na manj znane, a enako nepozabne naravne lepote, in vozite po čisto stranskih poteh. Seveda se lahko gneči izognete tudi z obiskom jeseni ali pozimi – mrzlo je in dnevi so kratki, toda izkušnja bo pristnejša kot v glavni sezoni.
3. Santorini
Grčija je že leta in leta med najbolj priljubljenimi (poletnimi) destinacijami na svetu. Lani jo je obiskalo 33 milijonov turistov (za primerjavo: leta 2010 več kot pol manj, 15 milijonov). Poletna gneča se najbolj pozna na otokih, od tega najbolj na Santoriniju. Na otoku kronično primanjkuje pitne vode in čeprav gradijo največjo tovarno za desalinizacijo morske vode v državi, sčasoma tudi to ne bo več zadoščalo.
Santorini, turistični vsakdan/Foto Pixabay
Kako ukrepajo oblasti?
Leta 2017 so omejili število obiskovalcev s križarskih ladij na 8000 dnevno (kar za otok, ki v dolžino meri le 18 kilometrov, še vedno ni malo). K temu so dodali še nenavaden, a za specifične otoške razmere dober ukrep: otoškim oslom, ki tovorijo turiste po strminah (denimo po 600 strmih stopnicah Karavolades v mestu Fira), so omejili težo tovora, ki jo smejo nositi, pa tudi število ur, ki jih smejo delati na dan.
Naš nasvet
Izogibati se glavne sezone je najbolj očitna rešitev. Od aprila do junija pa od septembra do novembra je na otoku še vedno zelo lepo in bistveno mirneje. Pa pojdite pogledat majhne vasi v notranjost otoka, kot so Pyrgos, Messaria, Exo Gonia, Katherados in Vothonas, in seveda poskrbite, da bodo od vašega bivanja in trošenja na otoku imeli največjo korist lokalni ponudniki nastanitev, oštarije in trgovinice.
4. Bali
Popotniki se sicer že zelo dolgo pritožujejo, da so turistične množice uničile ta nekoč idilični otok, toda šele v zadnjem desetletju so razmere postale neobvladljive in okoljsko škodljive. Od 14 milijonov ljudi letno, ki obiščejo Indonezijo, jih kar tretjina pristane na Baliju. V zadnjih letih so s svetlobno hitrostjo gradili hotele na vseh mogočih in nemogočih mestih, povečano mednarodno letališče Ngurah Rai je še širše odprlo vrata, knjižna uspešnica in za njo film Jej, moli, ljubi pa je še dodatnim milijonom ljudi vcepila misel, da morajo nujno videti Bali. Tako je otok postal en sam velik prometni zamašek in smetišče. Da se je med turisti razpasla moda delanja selfijev v bikinkah pred templji, je za otočane, ki jemljejo svoje kulturne in verske tradicijo in običaje zelo resno, enako huda oblika kulturnega onesnaževanja.
Kaj ukrepajo oblasti?
Kot smo že poročali, razmišljajo o uvedbi turistične takse, s katero bi si pomagali v boju proti vse večjim kupom smeti na otoku. Tako naj bi turisti iz tujine (Indonezijci so izvzeti) plačali 10 dolarjev takse. Toda o omejitvi števila obiskovalcev ni govora. Kvečjemu bi si indonezijska vlada želela v svoji državi še več takšnih »balijev«, pri uresničitvi načrtov pa jim z milijardami dolarjev investicij voljno pomagajo singapurska in kitajska podjetja.
Ubud, Bali/Foto Pixabay
Naš nasvet
Nenavadno, toda resnično: čeprav je otok en sam velik kulturni spomenik, se večina turistov zadržuje le na treh točkah, v Kuti, Seminjaku in Ubudu. Na severu in vzhodu otoka so riževa polja enako lepa, izven premočno uhojenih turističnih poti pa je še vedno mogoče najti namestitve, v katerih se je prav zares mogoče spočiti od množic,
5. Dubrovnik
Kar smo Slovenci vedeli že od nekdaj, je preostali svet zvedel šele v Igri prestolov: Dubrovnik je eno najlepših mest na svetu, sprehod po njegovem obzidju pa najbolj slikoiviti del doživetja. Toda odkar so leta 2016 dosegli svojevrstni rekord, v enem dnevu več kot 10 tisoč prodanih vstopnic na obzidje, se je turistično obleganje mesta le še stopnjevalo. Da so razmere postale za domačine nevzdržne, je jasno: število prebivalcev v starem delu mesta se je zmanjšalo za 80 odstotkov.
Kako ukrepajo oblasti?
Mesto je kajpada razpeto med željo po še kako zaželenem turističnem zaslužku in ohranitvi vsaj delčka tistega prvotnega šarma, ki je tako privlačen za obiskovalce. Tako so avgusta 2017 napovedali omejitev na 4000 obiskovalcev na dan, župan Mato Franković pa je za letošnje leto napovedal, da bodo dovolili pristanek le dvema velikima potniškima ladjama na dan s skupno 5000 potniki. Poleg tega napoveduje zmanjšanje števila stojnic s spominki in gostilniških miz, ki so zadnje leta vse bolj postajale glavna (moteča) atrakcija naStradunu.
Naš nasvet
Če niste imeli te sreče, da ste Dubrovnik obiskali v tistih povojnih časih, ko je bilo mesto veselo vsakega obiskovalca, ga obiščite izven glavne sezone. Prvomajski prazniki so odlična izbira, saj si teh tradicionalnih slovenskih mini počitnic drugi turisti ne morejo privoščiti.
Dubrovniški vsakdan/Foto Pixabay
