Ali lahko gremo z majhnimi otroki na pot s nahrbtnikom? Moj odgovor je: da. Ali pa tudi ne.
Kakšna bo hrana na Šrilanki v … (vnesi ime poljubnega hotela s petimi zvezdicami)? Mislite, da bi za vsak slučaj vzela s sabo čokolino?
To vprašanje mi je najljubše od številnih vprašanj, ki jih dobivam od staršev, ki razmišljajo o tem, da bi se z otrokom ali otroci odpravili na potovanje v daljne eksotične kraje oziroma so že tik nad tem, da gredo na letališče, pa jih naenkrat zagrabi panika.
Na temo potovanj z otroki je na internetu na tone nasvetov in na kupe blogov potujočih družin, na kakšni knjižni polici pa se še najde kakšna klasična papirnata knjiga na to temo, kot je recimo Traveling with Children od, jasno, Lonely Planeta.
Ampak tudi poplava informacij nam ne olajša odločitve. Vedno je še kje kakšen ampak …
Tudi jaz ne znam enostavnim z DA ali NE odgovoriti na vprašanje, ali lahko gremo z otroci na pot v popotniškem slogu, čeprav sva to z Zvonetom naredila dvakrat, enkrat s petletno Kajo in drugič s petletnim Gregom in enajstletno Kajo. Lahko pa vam zastavim osem vprašanj (no, upajmo, da jih bo ravno osem), na katere si morate iskreno odgovoriti, pa boste vedeli, pri čem ste.
1. Ima otrok kronične bolezni ali pogoste zdravstvene težave?
Potovanja z nahrbtnikom niso tako tvegana, da bi se morali zaradi tega počutiti kot neodgovoren starš. O tem, kako se pripraviti na zdravstvena tveganja na poti, obstaja tako za otroke kot za odrasle cel kup napotkov. A če je otrok doma pogosto bolan, nam verjetno že strah pred tem, da bi zbolel na poti, lahko precej pokvari potovanje, kajne? Prav tako je zapleteno (ni pa seveda nemogoče), če ima otrok denimo alergijo ali kakšno posebno dieto, ki se je je na poti včasih težko držati.
POTUJTE, če je otrok ponavadi zdrav in če ste se pripravili, kako ukrepati, če zboli.
2. Ste starš, ki je nagnjen h kompliciranju?
Na potovanju je treba biti prilagodljiv, tudi če gre za čisto klasičen turistični aranžma. Za kosilo je samo sladoled, otrok gre zvečer spat umazan, ker ni tople vode, letalska družba nam je izgubila prtljago … Starši so tisti, ki s tem ne smejo imeti problemov, otroci so prilagodljiva bitja.
POTUJTE, če ste vsaj malo flegmatični starši.
3. Si resnično želite potovati?
So takšni, ki jim nobena ovira ni prevelika za to, da se gredo potepat, in so drugi, ki to počnejo, da ne bi bili drugačni od prijateljev, sodelavcev, sosedov. Če spadate bolj v drugo skupino in bi šli recimo na potovanje samo zato, ker gredo tudi vaši prijatelji – ostanite doma. Prav tako je pomembno, da sta oba starša ZA.
POTUJTE tudi z otroci, če vam potovanja pomenijo res veliko.
4. Kaj pričakujete od potovanja zase?
Če pričakujete ponovitev breciljnega vandranja iz študentskih let, raje ostanite doma in si tu in tam privoščite samski večer s prijateljicami. Potovanje z otrokom, tudi če je najbolj pridno in nezahtevno dete pod soncem, je pač – potovanje z otrokom in to neizogibno pomeni večje ali manjše omejitve za vas.
POTUJTE, če vam bo potovanje kljub omejitvam dalo več, kot če bi ostali doma.
5. Kaj pričakujete od potovanja za otroka (otroke)?
So otroci, ki imajo naraven dar za popotništvo in so takšni, ki so bolj zadovoljni doma. To ni katastrofa, saj to še ne pomeni, da jim je izkušnja škodila. Torej, če imamo srečo, bo otrok užival. Spoznal bo veliko novega in se česa naučil. Vendar na to ni računati. Kar ni problem. Če bo hotel, bo to nadoknadil kot odrasel popotnik.
Najboljši pristop je, da si želite, da bi se na potovanju karseda dobro imeli tako odrasli kot otroci, zlasti pa, da bi se lepo imeli skupaj, kot družina, in da bi bili povezani bolj kot je to mogoče doma.
POTUJTE, če pričakujete, da bo to za otroka dobra izkušnja.
6. Je vaš otrok razvajen?
Če je vaš naraščaj blazno izbirčen pri jedi, če zlepa ne uboga in če mu dovolite, da je vedno vse po njegovem – ostanite doma. Zanj bi bilo sicer koristno kakšno potovanje z nahrbtnikom (ki bi ga nosil sam), na katerem bi zgrda ugotovil, da krompirčka in kečapa ne more vedno dobiti in da bo treba čakati na avtobus še tri ure, pa naj se še tako meče po tleh … za starše (in morebitne druge sopotnike) pa prava mora.
POTUJTE, če zna vaš otrok tudi malo potrpeti, ko je to potrebno.
7. Je vaš otrok živahen?
Super. To zna biti sicer včasih naporno, je pa osnova za odličnega popotnika. Če spoštuje dve, tri osnovna pravila, kot je denimo tisto, da mora biti enemu staršu ves čas na očeh ali da mora staršem povedati, če kam gre, je energijo takšnega vražička mogoče vložiti v veliko zabavnih iger, dogodivščin in izletov, zlahka pa bo tudi navezal stike s tujimi otroci.
POTUJTE, če zna vaš otrok upoštevati nujna navodila glede varnosti.
8. Je otrok prave starosti?
V bistvu je za potovanje primeren vsak otrok, a nekatere starosti se bolje obnesejo kot druge. Naj se še tako čudno sliši, toda najboljši popotniki so dojenčki, ki jih matere še dojijo in ki jih lepo prenašamo s seboj. In najslabši so tisti najstniki, ki jih na potovanju ne zanima nič, ki ves čas buljijo v svoje telefone in nasploh dajejo vtis, da bi bili raje doma. In takšni naj tudi ostanejo doma, vi pa pojdite na pot brez njih!
POTUJTE, če gre tudi otrok rad na potovanje.
Da, in ostanite doma, če mislite, da morate na pot za vsak slučaj s čokolinom, če celo v petzvezdičnemu hotelu morda za vašega malega sončka ne bo takšne hrane, kakršne je navajen doma.