V življenju moraš početi nore, ubrisane reči, da mu daš dodano vrednost, je življenjski moto Andreja Zamana. In zato bo 2. junija že drugič štartal na TransAm Bike Race, s 6870 km tretji najdaljši kolesarski dirki na svetu v kategoriji brez spremstva in pomoči drugih (t. i. bikepacking).
Andrej Zaman
Dirka s samim sabo
Vse to med vikendi in med dopustom, saj Andrej Zaman ni profesionalni športnik. Vsak dan se pripelje iz Prvačine (med Ajdovščino in Novo Gorico) v Ljubljano v službo, čas za trening ima pred odhodom in po vrnitvi. Na leto prevozi na kolesu kakih 25 tisoč kilometrov. Svoje čase je tekmoval v ultrakolesarstvu, zdaj se posveča izključno brevetom in ekstremnemu kolesarstvu v bikepacking izvedbi. Zadnjih nekaj let se resneje ukvarja tudi s traili, recimo temu amatersko teki čez drn in strn, dolgimi denimo sto kilometrov ali sto milj (torej 165 kilometrov), načrtuje pa tudi udeležbo na še daljših.
V zadnji petletki se sistematično udeležuje vseh najtežjih bikepackingov. Zaman: »To je dirka s samim sabo. Brez ekipe, brez pomoči kogarkoli. Sam. Sam se oskrbiš s hrano, pijačo, sam skrbiš za navigacijo, spanje, počitek. Sam se moraš ubraniti pred napadom živali.« Leta 2015 tekma Transcontinental Race iz Geraardsbergna v Belgiji do Carigrada v Turčiji, 4337 kilometrov in 40.000 višinskih metrov v 15 dneh, 7 urah in 45 minutah.
Leta 2016, za svojo petdesetletnico, TransAm od Astorie (Oregon) do Yorktowna (Virginia), 6870 kilometrov z zahodne na vzhodno obalo ZDA v 24 dneh, 3 urah, 25 minutah.
Leta 2017 japonska odiseja (Japanese Odyssey) s štartom v Tokiu in ciljem v mestu Kitakjušu: 3200 kilometrov v 12 dneh in pol.
Na Japonskem./Foto Eigo Shimojo
Lani Nordkapp–Tarifa, 7384 kilometrov s severa na jug Evrope (medklic: na Nordkappu je startal 20. junija, v noči s torka na sredo, pred tem je v soboto zjutraj v Podbrdu nastopil na 106-kilometrskem gorskem trailu!). Za pot, ki je potekala po 14 državah, je porabil 25 dni, 6 ur in 45 minut in zasedel 4. mesto, kar je doslej krona njegove ultrakolesarske kariere.
Za finale najvišja cesta v Evropi
»Na Nordkappu je bilo ves čas svetlo, vse do Litve je deževalo, ves čas sem imel veter v prsi in obletavali so me roji komarjev,« našteje seznam največjih izzivov na poti – za svoj blog jih sploh še ni imel časa zapisati, jih pa z veseljem pove na svojih doživljajskih predavanjih. »Baltiške države in Španijo si bom zapomnil po groznem makadamu. V Italiji sem doživel še zadnji hud naliv, potem pa je pritisnila huda vročina. Čez visoke in znamenite prelaze v Franciji je šlo brez težav, v dolini pa je bilo neznosno vroče … V Španiji čez dan ni bilo nikoli manj kot 40 stopinj Celzija. Zadnjih sedem noči sem spal zunaj, čisto vso zadnjo noč sem vozil.«
In kot pika na i ga je štiristo kilometrov pred koncem čakal vzpon na najvišjo točko na poti, na 3398 metrov visoki Pico de Veleta, s 750 metrov nadmorske višine kar 40 kilometrov dolg vzpon.
Zakaj se letos vrača v Ameriko na TransAm?
Pred dvema letoma je imel na dirki hude zdravstvene in tehnične težave – kot po tekočem traku so mu pokale napere na kolesu – in vendar je prišel na cilj. Ne gre mu za uvrstitev, poudarja Zaman, ni pomembno, kako se uvrstiš, samo da prideš na cilj, noče biti ujetnik ure in rezultata.
»Na cilju ni bilo nikogar, ki bi me pričakal, le gps-sledilec je zaznal, da sem končal to nepozabno preizkušnjo,« se spominja svoje prve transameriške dirke. »Pri spomeniku, kjer je bil cilj, so stali neki turisti. Enemu sem dal mobi in ga prosil, da mi naredi par fotk za spomin.«
Prelaz McKenzie konec maja. To je po 500 kilometrih TransAma prvi večji vzpon/Foto FB
Na isto dirko se vrača preprosto zato, ker hoče letos traso »normalno odpeljati«, pravi. Iz prve preizkušnje se mu je najbolj vtisnilo 160 kilometrov klanca v enem dnevu, v hudi vročini, ko skorajda ni imel več ne hrane ne pijače, pa neskončna prostranstva niča … In vendar ga ta izziv na robu fizičnih in psihičnih zmogljivosti vleče kot magnet. Vse je v glavi, pravi, telesna pripravljenost je le 30 odstotkov in dobra logistika 15 odstotkov uspeha. Beseda odstop je izginila iz besednjaka Andreja Zamana.
O Zamanovem Trans Amu 2019 bomo obširno poročali v poletni številki Avanture. Potek dirke in njegov napredek pa boste lahko slediti v živo.
