Čeprav svetovna popotniška srenja že skoraj dva meseca virtualno drži pri življenju popotniški duh in smo vsi optimistično v nizkem štartu za nova potovanja, se zdi vse manj verjetno, da jih bomo letos tudi uresničili. Moramo se nehati slepiti – globalna pandemija bo imela izredno velik vpliv na naše potovalne načrte. Ali drži najbolj pesimistična ocena, da po covidu 19 potovanja ne bodo nikoli več takšna kot so bila še februarja letos, torej potovanja brez meja, poceni, dosegljiva številnim? Tega ne vemo.
Kaj pa vemo?
Dejstva so trenutno takšna:
- Večina meja na svetu je zaprtih. Čeprav je tu in tam katera še odprta (beloruska?), to še vedno ne pomeni, da je odprta za turiste oziroma da je do te meje mogoče fizično priti.
- V številnih državah je omejeno gibanje, zato potovanja v njih niso mogoča. V Indiji z 1,3 milijarde prebivalstva velja popolno prepoved gibanja že od 25. marca.
- Dogajanje v nekaterih evropskih državah kažejo, da bo odpravljanje omejitev gibanja in odpiranje meja bo postopno. Najprej bo prosto gibanje omogočeno državljanom domače države in ljudem, ki želijo potovati iz družinskih, poslovnih, študijskih in podobnih razlogov. Odpiranje države turistom bo marsikje na zadnjem mestu.-
- Letalski potniški promet se je v zadnjih dveh mesecih zmanjšal za 80 odstotkov. Odpovedanih je 90 odstotkov mednarodnih poletov. Trenutno sta parkirani dve tretjini letal na svetu, skupno 17.000. Na nekaterih območjih ni nobenih letalskih povezav. Ljubljansko letališče je zaprto, z zagrebškega pa Croatian Airlines enkrat dnevno letijo v Frankfurt, beneško letališče je povezano samo z Rimom … Največja svetovna letališča so skoraj prazna: z istanbulskega letijo v druga turška mesta, ter v nekatere bližnje države, na primer Oman, Egipt, Azerbajdžan. Na delhijskem letališču Indira Gandi v veliki večini potekajo samo notranji leti, na newyorškem letališču JFK se je obdržala manj kot tretjina običajnih poletov. Argentinska vlada je prepovedala prodajo letalskih kart, iz države pa tako ali tako ni mogoče leteti.
Kdaj bomo spet potovali ?
Tega nihče ne ve. Vsekakor pa je odgovor odvisen od tega, katero državo imamo v mislih. Upamo lahko, da bomo lahko že ta mesec šli v kakšno sosednjo državo, denimo Hrvaško ali Avstrijo. Nato bodo postopoma sledile druge evropske države. Morda nekatere jeseni (po optimističnih napovedih).
Kdaj bodo odprte meje v druge (neevropske ) države, je težko napovedati. Tudi ko bodo meje spet odprte, se lahko zgodi, da ne bodo odprte za vse tujce in/ali pa bodo veljali posebni pogoji za vstop.
Kako bomo potovali?
Ko bomo spet potovali, bomo verjetno potovali, vsaj v začetku, manj sproščeno in neovirano kot do sedaj. Potovanja bodo postala bolj zapletena.
Zlasti pa bodo potovanja (verjetno) postala dražja. Vsaj začasno (po optimističnih napovedih).
Bolj zapletena in dražja bodo zlasti letalska potovanja.
Glede na ukrepe zaradi nevarnosti koronavirusa, ki že veljajo na vseh svetovnih letališčih, lahko računamo na to, da bodo varnostne procedure na letališčih še daljše kot do sedaj. Azijski nizkocenovnik Air Asia, denimo, ki je svojim potnikom že poslal nova navodila. V njih priporočajo, naj potnik pride na letališče tri ure pred odhodom letala.
Že zdaj na letališčih merijo temperaturo vsem potnikom, jih napotijo k pogostemu razkuževanju rok in ohranjanju enoinpol do dvemetrske razdalje med potniki. Nekatere letališke oblasti pa že iščejo nove načine bolj učinkovitega odkrivanja (in izločanja) okuženih potnikov. Tako v Hongkongu preizkušajo kabino, v kateri bi lahko v štiridesetih sekundah z obleke in kože vsakega potnika odstranili viruse in bakterije. Preizkušajo pa tudi robote, ki se gibljejo naokoli in mikrobe uničujejo z ultravijoličnimi žarki.
Nekateri gredo še dlje: v Londonu že poskusno urijo pse, da bi lahko identificirali okužene; gre za podobno metodo kot pri odkrivanju raka, Parkinsonove bolezni ali bakterijskih okužb. Predvidevajo, da bi en pes lahko “obdelal” 250 ljudi na uro. Letalska družba Emirates pa potnikom že ponuja hitri test za covid 19 – trdijo, da je rezultat znan v 10 minutah.
Na letališčih bodo poslej še bolj spodbujali uporabo elektronskih kioskov za prijavo na let in elektronskege prehoda skozi imigracijo, da bi zmanjšali stike in s tem možnost okužbe. Toda, če bi letališča delovala spet s polno paro, kakor so še pred dvema mesecema, bi bilo ohranjanje varnostnih razdalj izredno zahtevno: v čakalnih vrstah, na letaliških izhodih, v letaliških trgovinah in restavracijah, ne nazadnje pred veceji na letalih.
Z masko na letalo
Med poletom bo morda obvezno nošenje zaščitne maske, ne samo za stevardese (ki bodo nosile tudi rokavice), ampak tudi za vse potnike in to med celotnim poletom. Mske so že obvezne na letih ameriških družb American Airlines in United, pri Qantas pa denimo ne. Na svojo spletno stran je avstralski nacionalni prevoznik zapisal: “Medtem ko velja, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na letalu majhno, na vseh letih upoštevamo socialno distanco.”
Nekatere letalske družbe so tudi napovedale, da bi – vsaj v začetni fazi – za ustrezno varnostno razdaljo med potniki poskrbeli tako, da bi bil vsak drugi sedež prazen. Taka rešitev – čeprav ustrezna – se zdi neživljenjska, saj bi si letalske družbe, ki se že tako spopadajo z velikanskimi izgubami, lahko privoščile polete z napol praznimi letali.
Nekatere letalska družbe so tik pred tem, da propadejo. Torej bo v prihodnosti manj konkurence med njimi in ker se bo turizem verjetno opomogel le počasi, bodo tudi letalskih potnikov manj in letala bodo bolj prazna. To bo sicer super, manj navdušeni pa bomo nad tem, da letalske vozovnice niti slučajno ne bodo mogle biti več tako poceni kot zadnja leta. Nekateri pesimisti (realisti?) omenjajo okroglo številko tisoč evrov kot novo ceno za prevoz, ki je v predkoronskih časih stal par stotakov …
Cepilni potni list
Vstop v večino držav verjetno vsaj nekaj časa ne bo tako preprost, kot je bil do zdaj. Verjetno je, da bodo za začetek nekatere države dovolile vstop na svoje ozemlje samo državljanom tistih tujih držav, kjer bo nevarnost okužb dokazano mimo (Italijani in Španci, pa tudi Kitajci bodo žal še nekaj časa me manj zaželenimi gosti). Nadalje, možno je, da bo ob vstopu v državo treba pokazati potrdilo o neokuženosti s covidom 19. Govori se o tako imenovanem cepilnem potnem listu. Glede na to, da je takšno potrdilo o neokuženosti relevantno le nekaj dni, bi imelo le omejen učinek – in seveda dodatno sitnost in strošek za potnika.
Najverjetneje bo problem rešen šele takrat, ko bo na trg prišlo ustrezno cepivo. Cepljenje bo tako (lahko) postalo pogoj za vstop v določeno državo. Morda bomo v obstoječo rumeno knjižico WHO k žigu o cepljenju proti rumeni mrzlici dobili še ustrezen žig o cepljenju proti covidu 19.
Izgubljeni dopustniški čari
Po vsem svetu se bodo verjetno obdržala nova pravila socialnega distanciranja, tudi v takšnih državah, kjer so v popolnem nasprotju s tradicionalno kulturo. To bi utegnilo imeti občuten vpliv na dosedaj zelo slikovite, toda strašansko nehigienične načine potovanja z lokalnimi prevoznimi sredstvi. V novih razmerah bodo mogoče vse bolj priljubljen način potovanja z lastnim prevozom. Ne nazadnje tudi zato, ker se bomo morda marsikje na tujem znašli v neprijetnem položaju, da se bodo domačini branili stikov z nami – s kot morebitnim virom smrtonosne okužbe!
Zbiranje množic bo še dolgo časa nezaželeno, zato so v nevarnosti številni svetovni festivali, verske manifestacije, množična praznovanja in sejemske prireditve, ki so hkrati tudi največje turistične atrakcije na svetu.
Tudi hotelska pravila bodo po novem drugačna. Ne samo vece školjka, kakor doslej, poslej bo temeljito razkužena celotna soba. Žal bodo verjetno »koronski« ukrepi tako strogi, da bodo vzeli čar dopustovanju pod takimi pogoji. Skupinsko namakanje v hotelskem bazenu? Prepovedano. Bogati samopostrežni bifeji? Ukinjeni. Zapovedana socialna distanca tudi na plaži? Dolgočasno.
Vrnitev h koreninam?
Ker potovanja ne bodo več ne poceni ne enostavna, bodo morda izgubila dobršen del čara. Ali pa bodo spet šli na pot samo tisti najbolj vneti popotniki, ki jih nič ne more zadržati doma ali pa so že od nekdaj zastavljali najtežje dosegljive, najzahtevnejše in najmanj udobne cilje!