V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) je do 20. oktobra na ogled zanimiva razstava Šamanizem ljudstev Sibirije. Ogledate si lahko 80 redkih etnografskih predmetov in 40 arhivskih fotografij Ruskega etnografskega muzeja iz Sankt Peterburga na temo šamanskih praks osemnajstih (od skupno 45) avtohtonih sibirskih ljudstev.
V ponedeljek, 14. oktobra bo o svoji izkušnji med šamani v Sibiriji predaval Marjan Ogorevc.
Na ogled so obredne oprave šamanov – od duhov izbranih posrednikov med »zgornjim« in »spodnjim« svetom – Evenkov, Čukčev in Udehov, pa tudi kakazijske šamanke, raznovrstni predmeti in šamanski atributi, med njimi so glavni in najbolj impresivni bobni, pa tudi figurice podob duhov ‒ pomočnikov in šamanovih zavetnikov ‒ ter šamanska naglavna pokrivala in maske. Izredno zanimiv je tudi kratki dokumentarni film o kamlanju, obredu, s katerim šaman doseže zamaknjenost, v kateri komunicira z duhovnimi svetovi.
Na gostujoči razstavi Ruskega etnografskega muzeja v Ljubljani je na ogled vrsta redkih šamanskih predmetov in dokumentarnih fotografij./Foto Miha Špiček, dokumentacija SEM
Ne nazadnje je razstava zanimiva zato, ker gre za vpogled v zamolčano etnografsko dediščino ruskega Daljnega vzhoda. Lahko si mislimo, da za časa Sovjetske zveze šamanizem kot nazadnjaška praksa etničnih manjšin ni veljal za primerno temo v tujini gostujočih razstav. Doma je bil prepovedan, šamane so preganjali, šamanske obrede in zdravilske prakse so opravljali na skrivaj. Se je pa v zbirkah Ruskega etnografskega muzeja nabralo več kot 500 tisoč predmetov, 220 tisoč fotografij, ilustracij in arhivskega gradiva o zgodovini in kulturi kar 158 narodov in etničnih skupin, živečih na ozemlju Rusije in v sosednjih regijah.
Zdaj je šamanizem v Rusiji »rehabilitiran« in na obrobjih novega »imperija« je spet oživel, zlasti v Burjatiji, Tuvi, Hakaziji, Jakutiji in na Altaju, kamor vse bolj potujejo tisti popotniki iz tujine, ki jih zanimajo duhovne izkušnje.
Razstava je odprta do 20. oktobra.
