Nasvetov za potovanja z malčki je kolikor hočeš. A s starejšimi otroci je včasih večji križ: medtem ko so dojenčki zadovoljni, da so le siti in previti v čiste plenice, večjim otrokom ni všeč tisoč in ena stvar. Da ne govorimo o najstnikih, ki so nam sposobni z nerganjem, ali še huje, s popolnim nezanimanjem za vse okoli sebe popolnoma uničiti počitnice.
Potovanje z najstniki je lahko prijetno. In celo najstniku je lahko potovanje s starši prijetno. Nekaj nasvetov:
1. Najstnik si mora želeti na potovanje
Preden začnemo navdušeno načrtovati našo naslednjo družinsko avanturo, se vprašajmo: si najstnik sploh želi na potovanje? Najbolje bo, da ga kar vprašamo. Obstaja precej velika verjetnost, da bo odgovoril: “NE!” Če ne boste takoj ponoreli, on pa bo izvolil svoj ne utemeljiti, boste dobili enega od naslednjih odgovorov:
- Potovanja ga na splošno ne zanimajo ali vsaj bistveno manj kot vas.
- Želi si potovati, vendar ne z vami. (Šel bi s prijatelji).
- Želi si potovati, vendar ne tja, kamor hočete vi. (Šel bi v ZDA, ne v Gruzijo).
- Želi si potovati, vendar na v času, ki ste ga vi izbrali. (V tistem času gre njegova družba na morje.)
Glede na njegov odgovor imate dve opciji:
Prvič, najstnik naj ostane doma, saj si ne želi potovanja. (Kar nikakor ne pomeni, da moramo tudi mi ostati doma).
Drugič, najstnik naj gre z nami, saj si želi potovanja, zato se bomo (deloma) prilagodili njegovim željam.
2. Najstnika navdušimo za potovanje
Morda pa najstnik ni navdušen nad potovanjem preprosto zato, ker ne ve, nad čem bi bil navdušen? Če ga samo postavite pred dejstvo, da boste šli recimo za dva tedna v Gruzijo, najverjetneje nima pojma, ne kje je ta država ne kaj naj bi bilo tam zanimivega. Svojo idejo za potovanje mu morate pač »prodati« kot kakšen turistični agent, oziroma vsaj pojasniti, zakaj se vam določena dežela zdi tako vabljiva.
3. Najstnik naj sodeluje pri načrtovanju
Glede na to, da starši na splošno svojemu naraščaju (vedno in preveč) radi ustrežemo, smo seveda v skušnjavi, da bi potovali samo tja, kamor hočejo oni in bi tam naredili vse samo za to, da bi bilo zadovoljni. Da to ni vzgojno, v tem kontekstu ni bistveno, bistveno je to, da takšno podrejanje interesom najstnikov garantirano pomeni, da bomo zapostavili naše lastne interese. Seveda pa ne smemo v drugo skrajnost: narediti si potovanje po svoji meri, najstnik pa naj zraven obvezno uživa. Najstnik naj sodeluje pri načrtovanju, naj na mizo postavi svoje predloge in jih utemelji. Naj pogugla kaj na internetu (tudi to, koliko kaj stane!)
Na koncu morata biti tako dežela, plan poti po njej in načrtovane aktivnosti nek pameten kompromis, ki bo sprejemljiv za vse udeležence potovanja. Marsikateri najstnik bo laže prenesel par dni klasičnega ogledovanja znamenitosti, če ga bo na koncu čakal tečaj potapljanja ali surfanja. Če je na programu ogled stadiona kakšnega slovitega nogometna moštva ali ogled pomembne nogometne tekme, bosta verjetno zadovoljna oče in sin, spremljavo hčere na koncert kakšne strahotno priljubljene pevke pa bo mati vzela kot širitev svojih kulturnih obzorij.
Da si najstnik sam pripravi prtljago, se razume samo po sebi.
4. Določimo popotniški bojni plan
Najbolje že doma, najkasneje pa prvi dan potovanja določimo pravila igre, ki se jih morajo držati vsi. Čeprav morda mislimo, da jih potrebujejo le najstniki, jih pogosto tudi odrasli. Kako točno se bomo držali urnika, koliko denarja lahko povprečno potrošimo na dan, koliko časa lahko vsak dan buljimo v mobilnik, to so stvari, ki zadevajo vse v skupini. Če se dogovorjenega vsaj približno držimo, si prihranimo veliko slabe volje in sitnarjenja.
Enakopravno si razdelimo naloge na potovanju, kot so rezervacija hotelov in prevozov, skrb za finance, izbira izletov, čuvanje prtljage, menjava denarja, orientacija v mestih, barantanje s trgovci in še in še. Najstnik je tu lahko povsem enakopraven član: morda je ravno on tisti, ki je najbolj spreten z mobilnikom in s tem pri vsakodnevni rezervaciji hotelov.
Ideja: zakaj ne bi vsak dan eden odločal, kje boste imeli kosilo? In ko pride najstnik na vrsto, vas ima pač pravico tudi na Baliju odpeljati v McDonalds.
Si vaš najstnik želi na potovanje (z vami)?/Foto Unsplash
5. Najstnik naj bo samostojen
Nič ni hujšega na potovanju skupine ljudi, kot če so skupaj od jutra do večera, če vse delajo skupaj in nikoli ne gre nihče nič po svoje. Pri družini (z najstniki) je tako celodnevno druženje prava tempirana bomba. Po nepotrebnem. Oče in mama, skupaj ali vsak zase, lahko gresta sama nekam, kamor najstniku niti slučajno ne diši – v še en muzej, še eno cerkev. Po drugi strani pa naj se tudi najstnik vsaj kakšno minuto, uro ali pol dneva obnaša kot samostojen popotnik: naj si grem sam kupit sladoled, na bazen – ali pa naj zvečer sam ostane v hotelu in bulji v telefon, medtem ko starša odideta sama na pivo.
Najstnik ima velik privilegij, da ga starši vzamejo s seboj na (drago) potovanje, zato je smiselno, da zraven nekaj simbolično prispeva, denimo tako, da si sam zasluži za potovalno žepnino. Ali pa mu sami dodelimo neko skromno vsoto, iz katere si lahko sam po svojih željah kupuje sladolede in spominke. Oči pač ne more biti hodeča denarnica, iz katere je mogoče v vsakem trenutku dobiti denar za karkoli že si poželi najstnikovo srce.
6. Najstniki naj se zabavajo sami
Ker najstniki niso več ne dojenčki ne malčki, starši niso dolžni ne doma ne na poti neprestano skrbeti za zadovoljevanje njihovih potreb. So lačni, žejni, utrujeni, jim je vroče, jih jezijo zamude? Dovolj veliki so, da malo potrpijo. Tudi zamotiti se morajo znati sami. Naj si zabavo najdejo sami – lahko jih malo spodbudimo, naj navežejo stik z drugimi popotniki ali domačini, ni pa jih treba v to siliti. Naj pogledajo, s čim se zamotijo najstniki v deželi, kjer potujete. Igrajo nogomet? Poslušajo glasbo? Se zbirajo na kakšnem posebnem mestu? Vi pa se pri drugih starših pozanimajte glede varnosti teh najstniških aktivnostih in če vam jih priporočijo, postavite enaka pravila, kot doma: nič alkohola, nič droge in domov natanko ob uri, za katero ste se dogovorili.
7. Zabavajte se z najstniki
Predvsem pa potovanje poskusite izkoristi za čas, ko pozabite na svoje tradicionalne vloge staršev in otrok. Jemljite najstnika kot sebi enakovrednega sopotnika, s tem jim lahko samo koristite. Predvsem pa se poskusite zabavati z njimi. To ni vedno enostavno, toda pokažite dobro voljo. In bodite izvirni. To ne pomeni, da se morate tudi vi vrniti v najstniška leta in iti s svojim najstnikom v disko plesat do jutra. In tudi najstnik se ne rabi delat odraslega in sedeti skupaj z vami v družbi odraslih, ki se pogovarjajo o stvareh, ki ga ne zanimajo. Poiščite kakšen skupen interes: zakaj ne bi šli na potovanju kakšen tečaj, recimo joge in potapljanja, na katerem bi bili vsi skupaj začetniki. Ali preprosto najdite restavracijo ali bar, kjer bodo hrana, glasba in vzdušje vsem všeč.
8. Najstnik naj gre sam na pot!
Glede na to, da mladi v Sloveniji zelo pozno zletijo iz domačega gnezda, se zdi predlog, naj gre najstnik sam na potovanje, večini staršev naravnost blazen. Toda dejstvo je, da ni nobenega razloga, da polnoletni najstnik ne bi sam šel raziskovat sveta. Če so z vami že naredili nekaj vajeniške popotne kilometrine, ste celo ponosni nanj. Če pa s potovanji nimate veliko izkušenj, ali pa nimate dobrih izkušenj, bo to kar hud šok.
O tem, kako mu lahko pomagate v pripravah na njegovo prvo samostojno potovanje – zlasti zato, da boste mirno spali med njegovo odsotnostjo – pa kdaj drugič.
