Ali naj se cepim proti malariji? To je pogosto vprašanje, ki ga dobim od popotnika. Odgovor je jasen: če ne veš, da proti malariji ni cepiva, ampak je treba jemati antimalarike, moraš iti po nasvete o zaščiti zdravja na potovanju v ambulanto za potnike, ki se jim uradno reče ambulanta za cepljenje in potovalno medicino.
»Za potnike je zelo pomembna pravočasna zaščita s cepljenjem proti rumeni mrzlici in proti hepatitisu A in B, trebušnemu tifusu, meningokoknemu meningitisu ter zaščita z zdravili pred malarijo,« poudarja zdravnik Zoran Simonović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki deluje v ambulanti za potnike v Mariboru.
Kakšna je verjetnost, da zbolim?
Podatki kažejo, da na potovanju v manj razvite predele sveta zboli med 15 in 20 odstotki potnikov.
Najpogostejše bolezni na poti
Najpogostejše zdravstvene težave na potovanju so:
potovalna driska, okužbe dihal, okužbe kože, spolno prenosljive bolezni, bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, ugrizi in piki živali, poškodbe, višinska bolezen, potovalna slabost, težave zaradi časovnega zamika, sončne opekline.
Najpogostejše tropske bolezni
V obdobju 2012 do 2017 so naše zdravstvene oblasti zabeležile, da se je na potovanju več kot 40 Slovencev okužilo s hepatitsom A, najmanj 40 jih je zbolelo za malarijo, 34 za dengo, 9 zaradi trebušnega tifusa, 7 z virusom zike.
V katerih državah je največja nevarnost tropskih bolezni?
Z malarijo se največ potnikov okuži v deželah podsaharske Afrike, nekateri pa tudi na potovanju po Aziji, Oceaniji in Latinski Ameriki.
Z virusom denge se večinoma okužijo v južni in jugovzhodni Aziji, na Maldivih in v Afriki.
Za tifusom se lahko zboli v Indiji, jugovzhodni Aziji in severni Afriki.
S hepatitisom A se lahko okužiš tudi na potovanju po zahodni Evropi in na Balkanu, pa tudi v letovišču visokega standarda v državah s slabšimi higienskimi standardi.
(Ne)cepljeni otroci
Še posebej pomembno je, da so majhni otroci, ki se s starši odpravljajo na potovanja, (vsaj bazično cepljeni) proti boleznim, ki jih preprečujemo s cepljenjem, in so del programa cepljenja predšolskih in šolskih otrok in mladine, poudarja Ondina Jordan Markočič z Nacionalnega inšrituta za javno zdravje.
Glede cepljenja otrok proti tropskim boleznim in jemanju protimalarikov dobijo starši navodila v ambulantah za potnike.
Cepljenju proti hepatitisu A in B
Nevarnost okužbe s hepatitisom A (prek okuženih rok, hrane in vode) in hepatitisom B (prek okuženih telesnih tekočin, torej s spolnostjo, okuženimi iglami, pri pircingih, tetovažah in zdravstvenih storitvah) je velika, zato je cepljenje smiselno. Gre za enkratno cepljenje s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B, cepivo je zelo varno.
Smiselno je pri vseh, ki pred vstopom v osnovno šolo niso bili cepljeni proti hepatitisu B (to cepljenje je bilo uvedeno šele leta 1998) in tistih, ki še niso preboleli hepatitisa.
Cepljenje proti rumeni mrzlici
To je edino cepljenje, ki je obvezno za 17 držav podsaharske Afrike in eno državo Južne Amerike. Gre za enkratno cepljenje, ki zagotavlja dosmrtno zaščito. Za slovenske potnike je cepljenje obvezno, če potujejo na območja z rumeno mrzlico, to je več držav v Južni Ameriki in v podsaharskem delu Afrike. Cepljenje proti rumeni mrzlici pa je pogoj za vstop v vsaj 100 držav (in to tudi, če ste samo v tranzitu!), če vanjo prihajate iz držav z rumeno mrzlico ali samo potujejo prek države z rumeno mrzlico.
Cepljenost potnik dokazuje z mednarodno cepilno knjižico.
Preventiva proti malariji
Za različne oblike malarije letno zboli kar 214 milijonov ljudi in jih od tega jih 438 tisoč umre. Ocenjujejo, da zboli od 5000 do 15 tisoč potnikov letno. V zadnjih desetih letih so v Sloveniji za malarijo zdravili 63 ljudi.
Na podlagi teh podatkov in ocene, kako veliko je tveganje za malarijo v deželi, v katero potujemo, se mora vsak potnik sam odločiti, ali bo preventivno jemal tablete proti malariji ali ne. Vsekakor pa pri odločitvi ne smejo biti bistveni ne cena (ki ni majhna, vendar v primerjavi s celotnim stroškom potovanja ni visoka) ne morebitni stranski učinki antimalarikov.
Za antimalarike se moramo odločiti dovolj zgodaj, saj jih je treba začeti jemati pred potovanjem.
Na potovanju je zelo pomembno, da se ves čas temeljito ščitimo pred komarji s spanjem pod mrežami, nošenjem primernih oblačil in uporabo repelentov (takšni, ki jih prodajajo pri nas, niso dovolj močni!)
Nevarnost denge
Zaščita pred piki komarjev je izjemno pomembna tudi zaradi možnost zaščite proti dengi. Možnost okužbe je precejšnja, proti dengi pa ni niti cepiva niti preventivnih zdravil.
Kje dobim dodatne informacije?
O malariji in drugih tropskih boleznih smo izčrpno pisali tudi v drugi in tretji številki Avanture.
Pravi naslov za posvete pred potovanjem so ambulante za ambulanta za cepljenje in potovalno medicino, ki delujejo v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in jih je po Sloveniji devet.
Potnikom priporočajo obisk ambulante od 6 do 8 tednov oziroma najmanj 4 tedne pred potovanjem.
Informacije o tveganjih na potovanjih so dostopne na domačih spletnih straneh, denimo na www.zdravinapoti.si in na tujih spletnih straneh, denimo www.cdc.gov