S Kajo in Gregom po Aziji (9): Polna luna na Ko Pha-Nganu

Nadaljujemo z objavo spominov na potovanje pred 17 leti, ko smo s Kajo in Gregom potovali po Aziji. Seveda nismo mogli mimo Tajske. Bili smo tudi na že takrat slovitem Ko Pha-Nganu, slovitem zlasti zaradi največjega vsakomesečnega rejva ob polni luni! Na Plaži vzhajajoče sonca je takrat norelo približno 25.000 ljudi.

Planetarne igre brez meja

Ko nad morjem vzide bledo rumena, nabreklo polna luna, na Had Rinu, Plaži vzhajajočega sonca, zavlada čisto posebno ozračje pričakovanja. Na pesku so na neštete rogoznice postavljene nizke mizice s prižganimi svečkami. Delavci hitijo postavljat še zadnje odre in sanke. Nekaj sto metrov dolga peščena plaža se je spremenila v morje lučk in velikih neonskih fantazijskih skulptur. Iz velikanskih blokov črnih zvočnikov v romantični tropski večer že butajo decibeli tehna.

Ogrevanje za noč polne lune/Foto Zvone Šeruga

Oder za trenutno najbolj »in« rejv na svetu, Full Moon Party na tajskem otoku Ko Pha-Ngan, je pripravljen. Samo igralcev še ni. Po plaži se sprehajajo le najbolj neučakani žurerji. Tisti najbolj izkušeni so preračunljivo prišli na otok že nekaj dni prej, da so zasedli najboljše bungalove in se začeli počasi ogrevati, ponoči s popivanjem, podnevi s spanjem in poležavanjem na plaži. Zdaj se zadržujejo se za plažo, kjer je v blodnjaku prašnih in luknjastih uličic na voljo vse, kar potrebuje farang, zahodnjak: restavracije s povsod enakimi meniji pečenega riža, pic in bananinih palačink skupaj s predvajanjem piratskih kopij filmov. Trgovine, v katerih je mogoče kupiti enake sladolede, čipse in čokoladke kot doma. Računalniki, prek katerih lahko za tri tolarje na minuto pošiljaš prijateljem vznesena sporočila: »Hej, stari, še od včeraj se nisem streznil,« staršem pa cenzurirano verzij dogodkov à la »Ta tropski otok je nekaj najlepšega, kar si lahko zamislite. In ljudje so prijazni.« Tetoviranje. Masaža. Rabljene knjige. Potovalne agencije, ki uredijo vse, od odhoda z otoka do podaljšanja vizuma. Sončna očala. Poslikavanje teles s fluorescentnimi barvami in rakete. Poceni kvaziazijske cunjice. Klinike, ki ponujajo čiščenje ran za številne, ki se v opojni brezskrbnosti zvrnejo z motorjem, ter jutranje tabletke, nosečnostne in hiv-teste za one, ki jim je iz možganov ušel zapis o varnem seksu … In za tiste, ki hočejo ostati vzvišeni nad vsem, čemur se s črednim nagonom hedonistično predajajo množice, joga, meditacija in čigong.

Glavno gorivo na Ko Pha-Nganu so vse trenutno najbolj priljubljene nelegalne droge, poplaknjene z velikanskimi količinami legalnih. Pametni – in zdi se, da je teh večina – se držijo samo slednjih, najraje plastičnih vedrc s pollitrsko mešanico tajskega viskija Song Sana, in sprita, začinjenega z lokalno različico red bulla. Ne samo da vsi vodniki resno svarijo pred ekstazijem in vsemi drugimi čudežnimi tabletkami, ki jih ponujajo lokalni prekupčevalci, po otoku kroži nešteto zgodb o ljudeh, ki so zaradi njih pristali v psihiatrični bolnišnici ali zaporu.

»Fant, če si pameten, se ga samo naliješ ali pa si mogoče privoščiš se kakšen koktejl norih gob,« mi je strokovnjaško razlagal sosed v bungalovskem naselju, mladi Novozelandec Shean, ki je za ogrevanje s svojo družbo na mizi pridno kopičil prazne steklenice piva. »S tabletkami si samo nakoplješ sranje na glavo. Prijatelja so policaji zasačili z eno samo in to tisto, ki si jo je prinesel iz Londona. Hej, sranje, tri dni zapora in 1500 funtov kazni ga je stala!«

Med opazovalci

Šele proti polnoči se večina žurerjev preseli na Plažo vzhajajočega sonca. Družbice s steklenicami v rokah začenjajo pohajkovati naokrog, najbolj neučakani so že začeli poplesavati. Presenetljivo veliko je le opazovalcev, ki s treznimi očmi spremljajo dogajanje in si ogledujejo utrgane tipe in seksi punce z vseh koncev sveta: turisti s fotoaparati okrog vratu, ki so se s sosednjega otoka Samuija pripeljali pogledat še eno turistično znamenitost, in poklicni fotografi na strastnem lovu za atraktivnimi posnetki, ki bi jim jih uspelo prodati največjim svetovnim časopisom. Navsezadnje gre za resnično planetarno zabavo, na katero pride od sedem do deset tisoč žurerjev z vsega sveta; horde Izraelcev, po služenju vojaškega roka ravnokar spuščenih z vrvice, londonski japiji, ki jih od vse Tajske zanima samo ta noč na Ko Pha-Nganu, Japonci, ki jih je po novem spoznati po rdečkasto blond laseh, tudi (preverjeno) pet Slovencev, pa nekaj predstavnikov prve generacije hipijev, katerih dolgi lasje so že povsem osiveli … Tajci so zraven le zaradi posla. Prodajajo alkohol, kuhano koruzo, hamburgerje, tortice … mamila, svoja telesa.

Zabave za polno luno so antiteza komercialnega rejva, po internetu sporoča neki navdušen rejver. No, zaslužki v času polne lune na Ko Pha-Nganu morajo biti, kratko in malo … velikanski. Prvi bar na plaži, ki si je pred leti izmislil Full Moon Party, je posnemalo se vseh šest drugih in zdaj za vsako polno luno pripravijo enak scenarij; z mizicami na rogoznicah, fluorescenčnimi lučmi, mojstri vrtenja verig z gorečimi kroglami na koncu in požiralci ognja ter z najboljšimi svetovnimi didžeji, ki poskrbijo za vse stile, tehno, house, garage, reggae, včasih nekaj malega rokenrola in proti jutru obvezno acid trance.

Jutro potem

Ko je luna že zdavnaj izginila za hribi in proti šesti zjutraj nad vodo vzide sonce, je žur še v polnem teku. Trdno jedro rejverjev se še vedno opija z decibeli in maligani, sveže zaljubljeni pari se oblečeni mečejo v vodo, obnemogli spijo v pesku. Trezni iščejo sandale in torbe, ki so jih ponoči odvrgli bogvekje, mnogi se slikajo za spomin in dokaz, da so doživeli najbolj noro noč na planetu. »Mater, na internetu sem bral, kako je tole kul, in bal sem se, da bom razočaran,« je bil vzhičen Londončan John, eden tistih, ki so prišli na Tajsko samo zaradi polne lune, »toda bilo je še bolje, kot sem si mislil. Škoda, da gremo že spat. Ampak zvečer si bomo privoščili še nore gobe!«

Toda vse močnejše sonce in jutranja streznitev sta neusmiljeno pokazala podobo Dneva potem: kupe praznih steklenic piva, plastenk vode in pločevink kokakole. »Poglej to! Kako grdo!« se je zgražal moj prijatelj Londončan. »Veš, kaj, nekaj bi bilo treba storiti!« »Vem, kaj bi morala storiti. Ne ti ne jaz ne bi smela priti sem. Nihče ne bi smel priti. Jaz in ti sva kriva, da se je nekoč ljubek azijski otok spremenil v perverzno igrišče za razvajene, vsega site zahodnjake. Rešitev? Ja, rešitev je samo v tem, da se bomo žurerji naveličali tega otoka. In se začeli pritoževati: Ej, stari, parti na Ko Pha-Nganu je postal tako skomercializiran, čista turistična atrakcija. In se bomo odpravili uničit nov otok.